Evropski dan opazovanja ptic poteka vsako leto prvi vikend v oktobru. Dogodki, ki obeležujejo ta dan, so lahko edinstvena priložnost za opazovanje številnih vrst ptic, ki v tem času zapuščajo svoja gnezdišča in se pomikajo v toplejše kraje. Številne organizacije v Evropi in v Sloveniji (DOPPS), organizirajo dogodke za opazovanje selitve ptic in ob tem ozaveščajo ljudi o potrebah ptic, o njihovi ogroženosti in načinih varstva. Ptice selivke ne poznajo meja, zato se moramo za njihovo ohranitev prizadevati v vseh državah. Poleg gnezdišč in prezimovališč so za preživetje teh vrst nujno potrebna tudi vmesna postajališča, kjer se lahko nahranijo in odpočijejo na dolgi selitveni poti ob Mediteranu in v Afriki. Zato je bilo vzpostavljeno omrežje mednarodno pomembnih območij za ptice (ti. IBA), ki danes deluje v več kot 120 državah po svetu.
Rjavi srakoper je značilna ptica ekstenzivne mozaične kmetijske krajine. Populacija rjavega srakoperja v Sloveniji zelo upada. Na območju Šturmovcev se je število parov rjavega srakoperja v letu 2002 v primerjavi z letom 1997, zmanjšalo za 40 %, v primerjavi z letom 1992 pa za 69 %. Za ohranjanje ptice v projektu izvajamo ukrep vzpostavitve novih in obnovitev nekdaj že obstoječih mejic in remiz ter ekstenzivnih travniških površin. S temi ukrepi bomo izboljšali življenjski prostor tudi za druge ptice na projektnem območju.
Svetovni dan varstva živali je bil razglašen leta 1931 in ga vsako leto obeležujemo 4. oktobra. Namenjen je izboljšanju razmer za vse živali sveta in povabilu, da svet postane boljši za vse živali. Na zemlji poznamo okrog 1,7 milijona živalskih vrst, vseh pa naj bi bilo veliko več kot 12 milijonov. Ocenjujemo, da v Sloveniji živi okrog 19.000 različnih živalskih vrst, med njimi so najbolj raziskane kopenske živali, medtem ko pestrost naših jamskih živali sodi v sam svetovni vrh.
Človek živali najbolj ogroža s svojimi posegi (izguba prostora, hrane, vode), intenzifikacijo kmetijstva (izguba prostora, hrane in vode), opuščanjem rabe (izguba prostora), vnosom tujerodnih vrst (izguba prostora, hrane in vode), onesnaževanjem in pretirano rabo naravnih virov. Glede na to, je glavni namen projekta zaDravo izvajati aktivnosti za izboljšanje stanja in ohranjanja desetih živalskih vrst: hroščev škrlatni kukuj in močvirski krešič, dvoživk - veliki pupek in hribski urh, želve - močvirska sklednica, netopirja - veliki podkovnjak, ptice - rjavi srakoper, kačjega pastirja - kačji potočnik, bobra in vidre.
Združeni narodi so že leta 1985 vsak prvi ponedeljek v oktobru razglasili za Svetovni dan habitata, in sicer z željo ozavestiti ljudi o pomenu in soodgovornosti vseh za ohranjanje človekovega življenjskega prostora ter kot opomin človeštvu, da je naše življenje odvisno od ostalih življenjskih okolij, v katerem sobivamo z drugimi bitji. Tako bomo z ustreznimi ukrepi v projektu neposredno izboljšali stanje v naravi ter revitalizirali kmetijsko krajino ter s tem izboljšali stanje ciljnih vrst in štirih habitatnih tipov, ki so v neugodnem stanju: skalna travišča na bazičnih tleh, polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh, obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja in obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi.
Vir: Okoljski in naravovarstveni dnevi v oktobru – Drava Natura 2000 (drava-natura.si)
