Kako ravnati z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki?
Pri opravljanju vsakdanjih aktivnosti nastajajo t. i. biološko razgradljivi kuhinjski odpadki ter zeleni vrtni odpad. Med slednje štejemo odpadno vejevje, travo, listje, plevel, gnilo sadje, lesni pepel,… medtem ko med biološke odpadke sodijo odpadki, kot so zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavne usedline, filter vrečke, brisače in papirnate vrečke,... skratka vsi odpadki, ki se lahko razgradijo po naravni poti, s kompostiranjem.
Žal pa zadnje čase v nekaterih občinah Spodnjega Podravja opažamo kar nekaj nepravilnosti pri ločevanju bioloških odpadkov, zato smo se odločili, da vam na kratko predstavimo, kako karseda najbolje in pravilno ločevati prav te odpadke. S tem nam boste pomagali ohranjati čisto okolje, ter se na dolgi rok izognili morebitni kazni zaradi nepravilnega odlaganja bioloških odpadkov.
Pogoj za uspešno snovno ali termično izkoriščanje odpadkov je njihovo ločeno zbiranje, ki nam omogoča, da omenjene odpadke preusmerimo na kompostiranje, pri čemer dobimo kompost kot naravno organsko gnojilo. V skladu z določili Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom je prioritetno lastno kompostiranje, šele ko povzročitelj odpadkov iz gospodinjstva nima možnosti ali ne želi kompostirati, morajo te odpadke prevzeti izvajalci obveznih občinskih gospodarskih javnih služb.
Biološko razgradljive kuhinjske odpadke je prepovedano rezati, drobiti ali mleti ter redčiti z namenom, da se jih z odpadno vodo odvaja v kanalizacijske sisteme, greznice, nepretočne greznice ali neposredno v vode. Povzročitelji biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada morajo odpadke zbirati v vodotesnih zabojnikih ali posodah ločeno od drugih odpadkov. Prepovedano jih je odlagati v druge posode, recimo med mešane komunalne odpadke (smeti).
Kompostiranje doma
Če se odločite kompostirati doma, potem morate za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izbrati polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Hišni kompostnik naj ima neposreden stik s tlemi in naj bo z vseh strani primerno prezračen. Prva plast v kompostniku naj bo iz zdrobljenih vej, ki poskrbi za dobro zračenje in preprečuje zastajanje vode.
Za optimalen razkrojni proces pa je pomemben zadosten dovod kisika. V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C - 60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa. Ko je hišni kompostnik poln oziroma po približno pol leta, njegovo vsebino preložimo. S tem ga prezračimo in pospešimo razkroj. Dozorel kompost presejemo s sitom z odprtinami 15 - 20 mm, preostanek uporabimo za nadaljnji razkroj kot strukturni material.
Čisto mesto Ptuj
