Motoristična sezona se začenja: prvi sončni dnevi naj vas ne zavedejo

Topli in sončni dnevi so številne motoriste že privabili na ceste. Čeprav temperature čez dan že omogočajo vožnjo, zgodnjepomladanske razmere od voznikov motornih koles zahtevajo posebno previdnost, večjo zbranost in dobro pripravo. Prvi dnevi s temperaturami nad 15 stopinj so za najbolj zagrete in neučakane pogosto dovolj, da po dolgem zimskem premoru znova sedejo na motor. S tem ni nič narobe, vendar vožnja po večmesečnem premoru in po zimi – z vsemi njenimi posledicami za vozila in cestno infrastrukturo – prinaša posebne izzive, na katere morajo biti motoristi ustrezno pripravljeni.

Na Agenciji za varnost prometa (AVP) voznikom priporočajo, da pred prvo vožnjo skrbno pregledajo svoje motorno kolo. Posebno pozornost naj namenijo delovanju zavornega sistema, vključno s stanjem zavornih ploščic in ravnjo zavorne tekočine. Pregledati je treba tudi druge tekočine, kot sta motorno olje in hladilna tekočina, ter preveriti napetost in ustrezno mazanje pogonske verige, kjer je ta nameščena. Pomembno je tudi brezhibno delovanje vseh svetil.

Priporočljivo je preveriti tudi delovanje sistema ABS. Pri starejših motociklih, opremljenih s prvimi generacijami sistema ABS, se lahko po daljšem obdobju neuporabe pojavijo motnje v delovanju. Zato svetujemo, da delovanje sistema pred daljšo vožnjo preverite na varni, neprometni površini.

Ob tem ne gre zanemariti niti pregleda osebne zaščitne opreme. Preverite stanje čelade - zlasti vizir, zaponke in splošno brezhibnost - ter rokavice in drugo zaščitno opremo. Če kupujete novo opremo, izberite svetle in kontrastne barve ter oblačila z vgrajenimi odsevnimi elementi. Dobra rešitev je tudi odsevni brezrokavnik, namenjen motoristom, saj bistveno poveča vidnost v prometu.

Posebno pozornost namenite pnevmatikam, ki predstavljajo edini stik motocikla s podlago. To je še posebej pomembno v zgodnjih pomladnih dneh, ko so jutranje temperature pogosto še vedno nizke. Posledično ostaja nizka tudi temperatura asfalta, zaradi česar je gumena zmes manj prožna in se slabše prilagaja podlagi. Oprijem je zato lahko slabši od pričakovanega. Pred vožnjo preverite tlak v pnevmatikah, morebitne poškodbe na njihovi površini ter obrabljenost tekalne plasti. Če pnevmatik niste zamenjali že jeseni, razmislite o njihovi zamenjavi, kadar to zahteva njihovo stanje.

Motoristi morajo v zgodnjem delu sezone računati tudi na zahtevnejše razmere na cesti. Na odsekih, kjer je temperatura asfalta nižja od temperature zraka - zlasti v senčnih legah ali gozdnatih območjih - se lahko še vedno zadržuje vlaga. Na številnih cestah je prisoten tudi ostanek zimskega posipa, predvsem pesek, ki lahko v zavoju povzroči izgubo oprijema. Zima lahko na cestišču pusti tudi številne poškodbe. Nalivi pozno jeseni, nizke temperature, zmrzovanje in pluženje pogosto povzročijo nove neravnine, udarne jame in druge poškodbe asfalta. Motorista lahko takšne spremembe presenetijo tudi na odsekih, ki so bili še lani brezhibno urejeni.Voznike lahko preseneti tudi hiter padec temperature po sončnem zahodu. Razmere se lahko v kratkem času bistveno spremenijo, zato je pomembno, da to možnost predvidite in uporabljate ustrezno zaščitno opremo.

Na AVP opozarjajo, da večmesečni premor vpliva tudi na voznikovo pripravljenost. Po zimskem obdobju sta tako telesna kot psihična kondicija za vožnjo praviloma slabši, reakcijski čas pa daljši kot ob koncu prejšnje sezone. Zato je priporočljivo, da motoristi sezono začnejo postopoma.
Podatki kažejo, da je bilo leto 2025 za motoriste na slovenskih cestah izjemno tragično: življenje je izgubilo 26 voznikov motornih koles, kar je dvakrat več kot leto prej, ko jih je umrlo 13. Več kot polovico prometnih nesreč so povzročili motoristi sami. Vožnja motornega kolesa je zahtevna dejavnost, ki zahteva visoko stopnjo fizične in psihične pripravljenosti ter dobro razvite motorične spretnosti. Zato na AVP motoristom priporočajo udeležbo na preventivnih treningih varne vožnje, ki jih ob začetku sezone poleg AVP organizirajo tudi številni moto klubi, zavarovalnice in druge organizacije, med njimi Policija, DARS in AMZS. Tudi motoristi, ki niso vključeni v klube, lahko informacije o takšnih usposabljanjih najdejo na spletu ali pri bolj izkušenih voznikih.

Na teh treningih inštruktorji na varen in nadzorovan način pomagajo voznikom obnoviti občutek za vožnjo, izboljšati motorične spretnosti in pridobiti boljši nadzor nad motorjem. Pogosto gre za osvežitev znanja, ki ga motoristi že poznajo, ali pa za pridobitev novih, sodobnih pristopov k varni vožnji. Pri vožnji motorja ima pomembno vlogo tudi telo voznika. Za razliko od avtomobila, kjer voznik vozilo večinoma upravlja s premiki rok in nog, motorist velik del nadzora nad vozilom dosega z nagibanjem telesa in prenosom teže. Prav zato je pomembno tudi vzdrževanje ustrezne telesne pripravljenosti.

 

Na Agenciji za varnost prometa ob začetku motoristične sezone znova poudarjajo pomen odgovornega in samozaščitnega ravnanja. Na motor nikoli ne sedite utrujeni ali nepripravljeni, saj takrat niste popolnoma osredotočeni na vožnjo – zbranost pa je pri upravljanju motornega kolesa ključna. Posebej velja poudariti, da alkohol in droge ne sodijo v promet, še najmanj pa za krmilo motocikla. V kombinaciji z utrujenostjo lahko že majhna količina alkohola predstavlja izjemno nevarno in potencialno smrtonosno kombinacijo.