Padavinske vode (meteorne vode) ne sodijo v javno kanalizacijo, ki je namenjena komunalnim in industrijskim odpadnim vodam. Ob večjih padavinah lahko prekomerno odvajanje meteorne vode v kanalizacijo povzroči poplave, okvare sistema in dodatne stroške čiščenja.
Stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik nepremičnine poskrbeti, da meteorna voda z njegove strehe ne odteka na tuje zemljišče. Prav tako mora preprečiti povzročanje škode ali motenj na sosednjih nepremičninah.
Uredbe in zakonodaja EU ter RS poudarjajo, da mora lastnik:
meteorno vodo odvajati neposredno v tla ali površinske vode, kjer je to mogoče,
ali jo uporabiti za druge namene (npr. zalivanje, splakovanje stranišč).
Zakon o vodah določa, da je lokalna skupnost odgovorna za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v območjih naselij, predvsem z ukrepi za zmanjševanje odtoka in preprečevanje izlivov.
Trajnostni pristop pri ravnanju s padavinsko vodo temelji na uporabi modrozelene infrastrukture, kot so:
zelene strehe in fasade,
ponikovalni sistemi in deževni vrtovi,
infiltracijski jarki in kotanje,
zbiralniki deževnice,
prepustna parkirišča in tlakovci.
Takšne rešitve ne le razbremenjujejo kanalizacijo, temveč prispevajo tudi k prijetnejšemu in bolj zdravemu bivalnemu okolju ter k blaženju posledic podnebnih sprememb.
Za učinkovito ravnanje s padavinsko vodo priporočamo:
redno čiščenje strešnih žlebov in cevi,
zbiranje deževnice v zbiralnikih za kasnejšo uporabo,
pravilno namestitev in vzdrževanje zbiralnikov,
preusmerjanje vode na zelenice
