Trg slovenske osamosvojitve 1
2241 Spodnji Duplek
V naših vrtovih in okolici pogosto uspevajo rastline, ki niso del naravne slovenske krajine. Nekatere med njimi postanejo tako uspešne pri širjenju, da izpodrivajo domače vrste, škodujejo zdravju ljudi ali povzročajo gospodarsko škodo. Te rastline imenujemo invazivne tujerodne vrste.
Invazivne rastline so se na naše območje razširile namerno ali nenamerno – kot okrasne vrtne rastline, s semeni v krmi za ptice, ob cestah in vodotokih. Ker nimajo naravnih sovražnikov, hitro prevzamejo prostor in ogrožajo domačo biotsko pestrost. Mnoge se razmnožujejo tudi vegetativno, kar pomeni, da se znova ukoreninijo iz odrezanih ali odvrženih delov.
Veliki pajesen – hitro rastoče drevo z neprijetnim vonjem, močno alergeno. Zelo agresivno se širi iz panjev in korenin.
Octovec – z razraščanjem podtalnega koreninskega sistema izrinja druge rastline.
Pavlovnija – hitro rastoče okrasno drevo, ki zahteva dolgotrajno odstranjevanje.
Bambusi – razraščajo se z živicami, odstranjevanje je zahtevno in dolgotrajno.
Dresnik – znan po tem, da se regenerira tudi iz najmanjšega dela korenike.
Davidova budleja – pogosto imenovana metuljnik, hitro zavzame kamnita in degradirana tla.
Ambrozija – močan alergen in nevarnost za zdravje; njeno zatiranje je zakonsko obvezno.
Navadna barvilnica – strupena rastlina, ki se hitro razrašča po gozdnih posekah.
Žlezova nedotika – izredno bujna enoletnica, ki z raztrosom semen tvori goste sestoje.
Odstranjevanje mora biti vztrajno in večletno – puljenje, košnja, izkopavanje ali t. i. »obročkanje« so med pogostimi metodami.
Zeleni odrez invazivnih vrst ne sodi v naravo ali na kompost!
Cvetove, plodove, korenine in semena vedno odpeljimo v zbirni center.
Pri rokovanju z nekaterimi vrstami (npr. pajesen) je priporočljiva uporaba zaščitnih rokavic in maske.
Pred zasaditvijo novih rastlin se vedno posvetujmo s strokovnjaki ali preverimo, ali gre morda za invazivno vrsto. Tako se izognemo kasnejšim težavam in prispevamo k ohranjanju naravne pestrosti naše občine.
Za več informacij ali vprašanja se lahko obrnete na Skupno službo varstva okolja, Skupno občinsko upravo Maribor.