7. aprila obeležujemo svetovni dan bobrov, živali, ki jih zaradi njihovega vpliva na okolje pogosto imenujemo kar inženirji narave. Z gradnjo jezov in brlogov bobri pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja.
Zakaj so bobri tako pomembni
Bobri s svojo dejavnostjo ustvarjajo mokrišča, ki:
Zaradi teh lastnosti pozitivno vplivajo tudi na kmetijska zemljišča in zmanjšujejo vplive podnebnih sprememb. Njihove »gradbene mojstrovine« so življenjski prostor številnim drugim vrstam, kar jih uvršča med ključne vrste v ekosistemu.
Največji evropski glodalec
Bober je rastlinojed in odličen plavalec, ki se najbolj varno počuti v vodi z vsaj 80 cm globine. Pozimi se prehranjuje z lubjem in poganjki dreves, poleti pa z zelnatimi rastlinami.
Vrnitev po 200 letih
Bobri so bili v Sloveniji dve stoletji izumrli. Leta 1998 so jih ponovno naselili na Hrvaškem, od tam pa so se razširili tudi v porečja Drave, Mure, Krke, Kolpe, Save in Sotle. Če opazite sledi bobra, lahko podatke delite v spletni aplikaciji
Bobrosled, ki pomaga spremljati njihovo prisotnost.
Kljub številnim koristim bobri včasih povzročijo težave – predvsem z lastniki zemljišč ob vodotokih. Te konflikte lahko zmanjšamo s povečanjem ozaveščenosti, preventivnimi ukrepi in razumevanjem pomena naravnih obrežij.
Več informacij:
